NGC 6093 (M 80) je eden izmed najbolj gostih zvezdnih kopic. Vir: skupina Hubble Heritage (AURA / STScI / NASA / ESA).
04.04.2018
Kroglaste kopice zvezd so še en primer, kako je plazma organizirana in omejena na koherentne formacije. (vir)
“Slika je več kot ideja. To je vrtinec ali kopica združenih idej in je obdarjen z energijo. “- Ezra Pound
NGC 6093 (sicer znan kot M 80) kroži Rimsko cesto na razdalji 28.000 svetlobnih let skupaj s 146 znanimi bratranci. Astronomi verjamejo, da lahko zagotovijo zamisel o tem, kako se galaksije razvijajo in starajo, saj naj bi kroglaste kopice vsebovale nekatere najstarejše zvezde.
Astronomi menijo, da kroglaste kopice začnejo življenje iz enega samega rojstnega dogodka, saj se zdi, da v njih ni več plina in prahu, potrebnih za nove zvezde. Obstaja nekaj zmede, čeprav, ker NGC 6093 vsebuje “večgeneracijske” zvezde, nekaj, kar ne bi smelo biti.
Kroglaste kopice so še posebej težavni problem, ko upoštevamo samo model gravitacijskega vesolja. Zakaj se razvijajo v sfere, ne pa na diske ali elipse? Zvezdne orbite v notranjosti kopic bi morale povzročiti, da se sčasoma razpršijo, če gre za gravitacijske skupnosti. Nekatere zvezde bi morale pospeševati iz kopice, medtem ko bi se morale zvezde, ki so bližje centru, združevati.
Ker so kroglaste kopice v orbiti galaktičnega haloja, jih morajo vsakič, ko prečkajo galaktično ravnino, plimske sile zmotiti, in tako poslati zvezde v vse smeri. Zakaj se to ne zgodi, je skrivnost. NGC 6093 naj bi bil na stotine milijonov let star, vendar ostaja krogelni, kljub temu, da je večkrat prestopal ravnino Rimske ceste.
Pogled Električnega Univerzuma na zvezde preskrbi odgovor na to dilemo. Ker so zvezde pozitivno nabiti predmeti, ki jih povezujejo električna in magnetna polja, njihova medsebojna interakcija ne temelji na kinetičnem modelu vesolja. Model električne zvezde vztraja, da je moč električne energije, ki teče v zvezde, ki določa njihove značilnosti.
Staro-modna Nebularna hipoteza je bila odkrita v pomanjkanju, ko gre za analizo vedenja zvezd v galaktičnih formacijah ali kroglastih kopicah. Zato populacije zvezd niso odvisne od tega, kako dolgo so se razvijale, zato “problem” z večgeneracijskimi zvezdami v NGC 6093 ne sledi.
Električno se posamezne zvezde lahko obravnavajo kot diskretni nabojni delci, ob upoštevanju zakonov fizike plazme in ne zakonov mehanskega gibanja. Galaktični diski delujejo kot faradejevi motorji, medtem ko so kroglaste kopice (kot je bilo že v preteklosti) bolj kot kroglaste strele.
Torej, raziskovalna skupina Hubble ni odkrila ničesar izjemnega. Zvezde v NGC 6093 delujejo v skladu z električnimi koncepti. Verjetno niso tako stari (kot astronomi štejejo starost), ker se obnašajo v skladu s hipotezo o plazemski kozmologiji.
Avtor: Stephen Smith
Prevod: Angelo Mohorovič
Električni Univerzum 