Sonce je bilo mirno od leta 2008 do leta 2010, zato so izginile sončeve pege, kot je ta. Vir: Hinodijska misija.
11.04.2018
Sončeve pege so slabo razumljene. (vir)
“Poldne, ne morem verjeti svojim očem,
Veter divja, na nebu je ogenj.
Zemlja tresoča, vse popušča,
Steči kot strahopetec, vendar ne pomaga.
Rečna brežina, to je grda scena,
Ljudje potisnjeni, ljudje zlobnejši.
Sprememba prihaja in že je pozno,
Ni preživetja, in ni pobega.”
Sprememba Vremena, John Fogerty
Sončeve pege in Sončevi izbruhi so posledica sprememb električne energije. Sonce se nahaja v “mehurčku” pozitivnega naboja glede na medzvezdni medij (interstellar medium-ISM), zato verjetno izkusi ciklične vplive zaradi sprememb v njegovem galaktičnem vezju. Na podlagi nekaterih ekstremnih pojavov, kot so izbruhi koronske mase, to vezje vključuje vplive, ki segajo čez več tisoč kubičnih svetlobnih let. Moč, ki se giblje po teh “kozmičnih daljnovodih”, ni znano, vendar konsenzne astronome nenehno preseneča moč Sončevih izbruhov.
Sonce niha v moči in vidnih sončevih pegah v 22-letnem ciklusu. V zadnjih 11 ali 12 letih je Sonce ostalo razmeroma nespremenjeno mimo predvidenega časa. To tiho obdobje se je končalo, ko je februarja leta 2001 izbruhnil velik Sončev izbruh. Nato se je vrnil v bolj neaktivno stanje.
Zagovornik Električnega Univerzuma Wal Thornhill je napisal:
“Standardna termonuklearna zvezdna teorija nima nobene koherentne razlage za približno 11-letni Sončev ciklus. Ciklus Sončevih peg v električnem modelu je inducirano z nihanjem v napajanju enosmernega toka iz lokalnega kraka naše galaksije, Rimske ceste, saj se spreminjajoča trenutna gostota in magnetna polja velikih filamentov Birkelandovih tokov počasi vrtijo mimo našega Osončja.”
Kot je večkrat zapisano v preteklosti, teorija Električne zvezde vidi, da je Sonce anoda ali pozitivno nabit terminal, katere heliosferična meja je električni dvojni sloj, ki ga izolira iz galaktičnih plazmoidov, ki tečejo skozi medzvezdni medij. Ker napetostne razlike potekajo v heliosferi, Sonce verjetno doživi pojav polnjenja/praznjenja. Niso termonuklearne eksplozije, ki poganjajo Sončevo dejavnost, ampak so kapacitivno, uporovno in induktivno vedenje.
Kot že rečeno, Sonce vstopa v tisto, kar mora biti tiha faza. Vendar pa je v začetku septembra 2017 Sonce izbruhnilo z več močnimi Sončevimi izbruhi. Sončevi izbruhi so razvrščeni glede na njihove rentgenske izhode: izbruhi razreda C imajo rentgenske meritve v območju 10^(-6) vatov na kvadratni meter (W/m^2), medtem ko lahko izbruhi razreda X presegajo 10^(-4) W/m^2. 6. septembra 2017 je Sonce eksplodiralo z X2.2 in nato z X9.3 izbruhom, potem ko je prejšnji teden sprožilo nekaj manj močnih dogodkov. Incident X9.3 je bil osmi največji Sončev izbruh kdaj zabeležen.
Sončevi izbruhi so sestavljeni iz nabitih delcev, ker sledijo polarnemu elektromagnetnemu pragu Zemlje. Njihovo moč lahko ponazorimo s Sončevim izbruhom X17 07.09.2005, ki je vplivala na Zemeljino magnetosfero, izločila radijske oddajnike in preobremenila transformatorje. Ali je naključje, da sta se orkana Katrina (29.08.2005) in Rita (23.09.2005) zgodila med četrtim največjim X-bliščem kadarkoli zabeleženim?
Predhodna slika dneva je poročala, da sta 12 let kasneje orkana Harvey (17.08.2017) in Irma (30. 08.2017), z največjimi hitrostmi vetra katerega koli atlantskega orkana, nastali v času, ko je bil zabeležen izbruh osmega največjega Sončevega izbruha. Na podobnih točkah v Sončevem ciklusu, v danih dneh drug drugemu, silovite elektromagnetne spremembe v Soncu so začele silovite vremenske dogodke na Zemlji.
Izravnana številka Sončevih peg je dosegla vrhunec aprila leta 2014 in od takrat naprej upada. Trenutna napoved je, da bo to najmanj aktivni Sončev minimum od 14. ciklusa, februarja 1906.
Avtor: Stephen Smith
Prevod: Angelo Mohorovič
Električni Univerzum 