174P/Eheklej

<<— Slika dneva Arhiv – 2018

10.05.2018

Kometni asteroidi (vir)

“Model EU (Električni Univerzum) napoveduje, da bodo vsi aktivni kometi pokazali pogoste, kratke izbruhe na različnih točkah na svojih površinah. Izbruhi se zgodijo zato, ker so fenomen električnega izpusta (razelektritev), tehnično znani kot (hladni) katodni curki. ”

Wal Thornhill

Presenetljivo je, da astrofiziki še vedno ne vedo, ko gre za komete. Vsaka misija je ugotovila, da so vroča, suha in skalnata. Presenečenje je v resnici, da še naprej govorijo o snežnih kepah in zamrznjenih hlapnih snovi, še posebej po uspehih in napakah z Rosetta Cometary Probe.

Teorija električnih kometov bi pojasnila opazovanja bolje kot sedanja teorija, ki vidi hladna, inertna nebesna telesa, ki spijo v kriogenični suspenziji, dokler jih Sonce ne segreje. Teorijo, ki zajema električno energijo v vesolju, je prvič predlagal pokojni Ralph Juergens v začetku sedemdesetih let. Po njegovi smrti leta 1979 je dr. Earl Milton skupaj s Wal Thornhillom, nadaljeval delo na premisi. Prvi članek Thornhilla o električno aktivnih kometih se je pojavil na njegovi spletni strani oktobra 2001, ki je vključeval tudi odgovor na napovedi misije Deep Impact. Ko je misija Stardust naletela na komet Wild 2, je objavil več dokazov, ki so predlagali električne komete januarja 2004. Poročeval je o kontradiktornem pogledu na rezultate Deep Impacta julija 2005.

Ideje Wal Thornhilla vključujejo katodne iskre, ki erodirajo material iz kometov, kar razgrajuje minerale, ki vsebujejo atome kisika. Ko ionizirani O- atom kombinira s H+ ioni ali protoni iz Sončevega vetra, ustvari OH hidroksilno molekulo.

“To je domneva,” trdi Thornhill, “da je nastala zaradi razpada H₂O “hlapov” s solarnim ultravijoličnim sevanjem.”

Dokler model prevladujočega vodnega ledu še naprej prevladuje, bodo tisti, ki preučujejo kometne pojave, objavili “skrivnosti” in “presenečenja”. Na primer, po nedavnem sporočilu za javnost, astrofiziki, ki so preučevali komete, so napovedali, da se 174P/Eheklej ne “obnaša, kot je ekipa pričakovala.” Profesorica Maria Womack je zapisala:

“To je še en podatek, da je Eheklej bizarni objekt v Osončju.”

Kometi niso bizarni v kontekstu teorije električnih kometov. Ko vesoljska plovila obiščejo jedra kometov, so ugotovili, da so črna in zgorela, s kraterji in skalnatim terenom namesto ledu. Curki, ionski repi, žveplove spojine, ki se tvorijo le pri visoki temperaturi, in prah vse kažejo na električno energijo kot aktivno sredstvo. Ko je bila zaznana vodna para, je bilo ugotovljeno, da je daleč stran od jedra kometa namesto blizu. To je v nasprotju s pričakovanji, če vodni led in sublimacija poganjata pojave kometov.

Slika dnevnih člankov ponavadi nasprotujejo teoriji snežne kepe. Na primer, nekateri kometi kažejo kome in repove, ko so daleč od Sonca, kot kometni asteroid, 174P/Eheklej. Če Sonce povzroči zamrznjene hlapne snovi da sublimirajo in oblikujejo curke, potem kometi blizu Jupitra ne bi smeli prikazovati teh značilnosti.

Teorija Električnega Univerzuma vidi komete, ki so izrinjeni iz katastrofalnih dogodkov na Zemlji in drugih planetih. To pomeni, da bi v Sončnem sistemu lahko nastali kometi, ki so narejeni iz kamnin in vodnega ledu, saj bi lahko oceansko vodo eksplozivno sprožili v Sončevo orbito hkrati s koščki kamnine. Vendar pa niso opazili nobenih predmetov, na vodni osnovi. Vsak obisk jedra kometa je razkril prah in skalnat regolit.

Ker so kometi negativno nabiti in Sončev veter nosi rahlo pozitiven naboj, se v zgoraj omenjenih katodnih curkih pospešijo negativni ioni blizu jedra kometa. Ti ioni se rekombinirajo s protoni solarnega vetra, ki tvorijo OH radikale, zato OH ni treba, da izhaja iz disociacije vodne pare.

Kot je bilo že omenjeno v prejšnji Sliki dneva, objekti Kentaver, npr. 174P/Eheklej, kažejo nedoločen položaj med kometom in asteroidom. 174P/Eheklej je leta 2005 pokazal komo, zato je znan kot kometni asteroid. Vsaj deset kentavrov kaže kometno dejavnost.

Asteroidi in kometi obstajajo v kontinuumu: niti niso popolnoma identični in popolnoma drugačni od drugih. Ko je misija Stardust vrnila vzorce s kometa Wild 2, je material izgledal bolj kot meteorski prah, kot je bilo pričakovano od umazane snežne kepe.

Avtor: Stephen Smith

Prevod: Angelo Mohorovič