“Miselna policija”. Fraktal Stephena Smitha.
6.06.2018
Običajno je slišati, da se ljudje nanašajo na “kar znanost pravi”. (vir)
Običajna predpostavka je, da je “kar pravi znanost”, nepogrešljivo. Toda izraz “znanost” ima dva nasprotujoča si pomena: znanost kot trenutno sprejeta teorija (TST) in znanost kot metoda. Da bi zaključili, da metoda neizogibno vodi v TST in, poleg tega, da je TST konec znanosti pomeni živeti v precenjevanju. Zgodovina znanosti in narava spoznanja sta v nasprotju s tako aroganco. Vesolje je veliko in podatki se kopičijo in jih je mogoče razvrstiti in vrednotiti na različne načine. Razporejanje urejenih vzorcev na teh spremenljivih področjih podatkov lahko privede do ne le pri izboljšanju teorije, temveč pri menjavi celotne teorije. Pri zasledovanju vprašanj, ki jih je postavila TST, bo verjetno, da bo metoda prevrnila TST.
V tekmovanju med TST in njegovo morebitno zamenjavo, ta dva znanstvena pomena uporabljata nasprotne standarde vrednotenja. Z vidika znanosti kot TST je standard skladnost s temeljnimi načeli discipline. Vsaka bistveno drugačna teorija bo obravnavana kot “slaba” ideja: pred pol stoletja je bila vsesplošno povezovanje celin, kot je sestavljanka, smešno.
Z vidika znanosti kot metode je standard sistematično uveljavljanje kognitivne sposobnosti: razločevanje urejenih vzorcev na domenah izkušenj. Razlikovanje med temeljnimi in površinskimi razlikami je nepomembno: da je mogoče celine združiti tako kot sestavljanko, je bila sled novi teoriji in prepoznavanja novega pojava.
V smislu metode so posebne teorije le orodja, nekaj, s čimer se gradi tehnologija, ki jo je treba zamenjati, ko izkušnje in radovednost gredo naprej. Vse teorije so “delovne hipoteze”, ne Dokončne resnice.
Za primer bomo uporabili teorijo Električnega Univerzuma. Po standardih TST je to smešno. Štiri ali pet planetov, ki so na eni skupni osi eden nad drugim, je, če ne celo nemogoče, tako daleč od znanega in pričakovanega, da je smešno. Gravitacijska teorija je prišla do orbite SOHO, ki se vrti okoli praznega mesta v vesolju. In komet Shoemaker-Levy 9 se je raztegnil v liniji, ki je lahko imitiral Saturnovo polarno konfiguracijo iz ene od njegovih komponent. Ampak, če samo gravitacijska teorija ne more povsem reči, da je nemogoča, je veliko prepletenih povezav z drugimi disciplinami zelo malo verjetno.
V standardih metode pa je vse to samo argument iz avtoritete. Metoda je bolj povezana s procesom kot z izdelkom. V nadaljevanju bomo primerjali metodo teorije Električnega Univerzuma s seznamom standardov, ki jih je razvil B. J. F. Lonergan v svoji knjigi Insight.
Predpis Izbire zahteva teorijo, ki vključuje razumne, opazne posledice. V skladu s tem so podatki teorije Električnega Univerzuma besede, pisane in govorjene, o mitih vseh kultur, njihovih ritualnih in kulturnih kontekstov, jezikovnih zvez in etimologij ter s tem povezanih umetniških izrazov, kot so piktografi, keramika in arhitektura.
Predpis Operacij vključuje zbiranje vpogledov iz opazovanj, aplikacij in preizkusov. Teorija Električnega Univerzuma preverja obstoj pričakovanih tem iz enega mita in kulture v drugo. To spreminja posploševanje teh tem s primerjalno odstranitvijo lokalnih okraskov in dodajanjem skupnih elementov.
Predpis Pomembnosti se ukvarja z razumljivostjo, ki je imanentna v podatkih. Teorija Električnega Uiverzuma dobi svoj model iz strukture skupnih tem.
Predpis Skoposti (imenovana Ockhamova britev v svoji poenostavljeni obliki) zahteva, da se podatkom ne doda nič, razen zakonov, ki so bili preverjeni v podatkih. Teorija Električnega Univerzuma je omejena le na strukturo skupnih tem v podatkih. Upoštevajte, da je sprememba teorije, da bi bila združljiva s teorijami drugih disciplin, kršitev tega predpisa. V nasprotju s svojim prvim impulzom, da Ockhamova britev zahteva odrezovanje tistih delov teorije, ki so “dodane domneve” TST, to zahteva strogo neodvisnost od TST.
Predpis Popolnosti zahteva, da teorija upošteva vse podatke. Prav ta metoda teorija Električnega Univerzuma primerja vse mite vseh kultur, ki razkrivajo skupne teme in njihovo medsebojno odvisno strukturo.
Zaključek je, da znanost pravi dve stvari. Kot TST, piše, da je teorija Električnega Univerzuma nemogoča. Toda kot metoda pravi, da je teorija Električnega Univerzuma izvedljiv in dragocen vpogled, ki predstavlja priložnost za povečanje vpogledov v druge discipline.
Avtor: Mel Acheson
Prevod: Angelo Mohorovič
Električni Univerzum 