Umetniški vtis strel na severni polobli Jupitra. Vir: NASA / JPL-Caltech / SwRI / JunoCam.
8.06.2018
Juno bo krožil Jupiter še štiri leta. (vir)
Jupiter je največji planet. Ta je tako velik, da se lahko vsi drugi planeti udobno prilegajo v njegovi 1,77×10^15 kubičnih kilometrov volumna. Jupiter se vrti v 9,925 urah, zaradi česar je njegov premer 9.275 kilometrov več od razdalje med njegovima poloma. Jupiter razkriva električno povezavo med svojima polarnima regijama in štirimi največjimi lunami: vsi pustijo sledi v Jupitrovi polarni avrori. Kot je bilo že omenjeno v prejšnjih Slikah dneva, električni pretok energije ustvarja strele v zgornji atmosferi planeta in intenzivne avrore na polih.
Juno je začel opazovati Jupiter 4.07.2016 po izstrelitvi 5.08.2011. Glede na to, da so sevalni pasovi okoli Jupitra podobni Van Allenovim sevalnim pasovom, ki obkrožajo Zemljo, vendar so v tisočkrat večji moči in obsegu, je Juno-ova elektronika nameščena znotraj titanove lupine, tako da energijski delci, ujeti v bližini Jupitra, ne bodo posegali v njegove sisteme.
Jupiter je še bolj električno aktiven svet, kot so bili predvideni njihovi modeli. Namesto 5-gauss magnetnega polja je Juno odkril 9 gauss polje, v primerjavi z Zemljo pri 0,5 gauss. Polje je tudi precej nepravilno, kar astrofizikam nakazuje, da v Jupitrovem jedru obstaja neskladnost.
Po nedavnem sporočilu za javnost je NASA podaljšala financiranje misije Juno do leta 2022. Kot kaže, se bodo operacije vesoljskih plovil končale julija 2021 s sežiganjem leta 2022. Razširitev je v veliki meri posledica skrbi sistema za dobavo goriva. Namesto, da bi Jupiter krožil okoli vsakih 14 dni, je Juno na 53-dnevni orbiti.
Scott Bolton iz Southwest Research Institute je dejal:
“… večje orbite nam omogočajo nadaljnje raziskovanje daljnih področij Jupitrove magnetosfere – področja vesolja, v katerem prevladuje Jupitrovo magnetno polje – vključno z daljnim magnetorepom, južno magnetosfero in mejno regijo magnetosfere, imenovano magnetopavza. Prav tako smo ugotovili, da je Jupitrovo sevanje v tej orbiti manj ekstremno od pričakovanega, kar je koristilo ne le našim vesoljskim plovilom, temveč našim instrumentom in stalni kakovosti zbranih znanstvenih podatkov.”
Eno izmed zanimivih odkritij Juno je način, kako se na Jupitru pojavijo strele. Podatki iz mikrovalovnega merilnika radiometra (Microwave Radiometer Instrument – MWR) zaznavajo elektromagnetne motnje v širokem frekvenčnem območju. Vendar pa obstajajo razlike med vedenjem strele na Jupitru v primerjavi z Zemljo.
Shannon Brown iz JPL je dejal:
“V podatkih naših prvih osmih preletov je Junov MWR odkril 377 izpustov strel. Bili so zabeleženi v megahertzovem in gigahertzovem razponu … Jupitrova porazdelitev strel je obratna glede na Zemljo. V bližini Jupitrovih polov je veliko aktivnosti, vendar nobena blizu ekvatorja. Vsakega, ki živi v tropih, lahko vprašate – to ne velja za naš planet.”
Galilejevo vesoljsko plovilo je odkrilo pretok električnega naboja okoli Jupitra, prav tako kot so napovedovali teoretiki Električnega Univerzuma. Ko se luna Io vrti skozi Jupitrovo elektromagnetno polje, se bilijone vatov porazgubi med njimi. Ta pretok električnega naboja potuje vzdolž Jupitrovega magnetnega polja, ki ustvarja strele in polarne avrore.
Ni konvekcija, ki poganja strele na Jupitru ali na Zemlji, je dinamika električne energije in plazme.
Avtor: Stephen Smith
Prevod: Angelo Mohorovič
Električni Univerzum 