Skupne zamisli o supernovi tipa 1a. Slika: NASA / CXC / M.Weiss.
28.06.2018
Se Univerzum širi? (vir)
“Kot splošno znanstveno načelo je nezaželeno, da je bistveno odvisno od tega, kaj ni mogoče opaziti, da bi razložili, kaj je opazno, kot se pogosto dogaja v kozmologiji Velikega Poka.”
Halton Arp
Teorija Električnega Univerzuma navaja, da se zvezde rodijo, kjer se regije vesolja kopičijo z gostim električnim nabojem. V nasprotju z nebularnimi kondenzati, ki se sčasoma vžgejo s termonuklearnimi reakcijami, so zvezde koncentracije električne energije, ki so posledica Birkelandovih tokov in ločitve električnega naboja.
Če ima ta ideja vrednost, potem velikost in svetilnost lahko razkrijejo malo, če karkoli, o zvezdah. Zvezde rdeče velikanke so na primer velike zaradi nizkega električnega stresa v tokokrogih, ki jih povezujejo z galaksijo. Modro-bele zvezde so pod takim ekstremnim električnim stresom, da bi lahko eksplodirale, če pride do razdelitve v dvoplastnih ovojnicah. Že samo dejstvo, starosti zvezde (ki je nemogoče ugotoviti, iz opazovanj) ni pokazatelj potencialne supernove.
Kozmologi soglasno prezirajo električno energijo kot aktivno silo. Na primer, supernova, znana kot 1987a, kaže vse znake električnega praznjenja (razelektritve): rentgenski žarki iz ionskega vzbujanja, vrsto energijskih krivulj in izbruhi ekstremne ultravijolične svetlobe so vsi pojavi, ki so povezani s strelami. Supernove so najverjetneje okvare v kondenzatorju podobnem sistemu, o katerem smo razpravljali v nedavni Sliki dneva. Če je to tako, potem so utripi kozmičnih strel, ne jedrske eksplozije in “odboj jedra”. Ta teorija električnega detoniranja vrača teorije kozmološke ekspanzije v zajčjo luknjo.
Poleg napačnega pojma o zvezdni evoluciji je rdeči premik še ena problematična teorija, ki je zavirala astrofiziko, odkar je Edwin Hubble najprej identificiral, kaj je mislil, da je Dopplerjev učinek na fotografijah šibkih galaksij. Pred mnogimi leti je bil kot nasprotnik teorij čas-hitrost-razdalja, ki se nanašajo na rdeči premik, astronom Halton Arp predlagal, da je to lastnost materije in da se sčasoma spremeni. Predložil je številna opazovanja, ki niso ustrezala galaktičnim modelom pospeševanja, vključno z objekti z visokim rdečim premikom pred objekti z nizkim rdečim premikom in nebesnimi objekti z različnimi rdečimi premiki, ki so povezani z mostovi in filamenti svetleče materije.
Teorija rdečega premika vodi do zaključka, da se vesolje širi, kar je zaključek, ki ga teorija Električnega Univerzuma izpodbija. Rdeči premik in gravitacija sta temelj, ki podpirata kozmologijo Velikega Poka. Glede na to, da se svetloba običajno premika proti rdeči, ko se galaksije oddaljujejo od opazovalca, jih razlagamo, da so daleč. Čim dlje so, hitreje se premikajo in večji je njihov rdeči premik, zato se misli, da se vesolje širi.
Gravitacija ureja vesolje v kozmologiji Velikega Poka. Ena od najbolj globokih skrivnosti v astrofiziki je, da mora biti, če je gravitacija edina kontrolna sila, začetni vztrajnostni moment, ki se uporablja za monoblok z eksplozijo Velikega Poka, sčasoma upočasniti – kar je neizogiben zaključek. Vendar sta dva astronoma, Saul Perlmutter in Brian Schmidt, menila, da se širitev vesolja ne upočasnuje, ampak pospešuje. Ko so risali rdeči premik “hitrosti recesije” za supernove, kot je bila omenjena 1987a, so njihovi podatki pokazali, da je stopnja širitev vesolja večja danes, kot je nekoč bila.
Z vidika Električnega Univerzuma ta ideja temelji na absurdnem pojmu, da se lahko supernove tipa 1a uporabljajo kot “galaktične sveče”, kar pomeni, da morajo imeti enake energetske krivulje in svetlost, ne glede na to, kje jih najdemo. Ker sta Perlmutter in Schmidt videla supernove tipa 1a v oddaljenih galaksijah, ki so bile “temnejše kot pa bi morale biti”, so sklenili, da so te galaksije pospeševale, kar je vodilo do teorije temne energije, neznane sile, ki povzroča, da se vesolje “pospeši” s starostjo.
Vendar, kot je omenjeno zgoraj, če je električna energija vključena v razpravo, svetilnost nima nobene zveze z oddaljenostjo, prav tako pa nima nobene zveze s značilnostmi supernove tipa 1a. Zvezdne eksplozije so kratki stiki v tokokrogih, ki jim zagotavljajo energijo. Zvezde napajajo zunanji Birkelandovi tokovi, zato njihova življenja in njihove smrti nimajo nič skupnega z jedrskimi jedri ali fuzijo na splošno.
Zagovornik Električnega Univerzuma, Wal Thornhill, je napisal:
“Glede na Arpovo odkritje in električni model galaksij in zvezd so tako zvezde kot supernove tipa 1a naravno zatemnjene in supernove bolj kratkotrajne, v galaksijah z višjim rdeči premikom kot pri galaksijah z nižjim rdečim premikom zaradi manjše galaktične gostote moči in nižjo maso (energijo) vseh osnovnih delcev, ki sestavljajo prvo.”
Avtor: Stephen Smith
Prevod: Angelo Mohorovič
Električni Univerzum 