Električne Zvezde.
25.07.2018
Zvezde so električno nabite. (vir)
Otroci se od zgodnje mladosti učijo, da so zvezde goreče krogle vodikovega plina. Tudi gravitacijska privlačnost zvezde, kot je Sonce, je tisto, kar drži planete v njihovih orbitah. Fuzijski požar v njihovih jedrih naj bi potreboval milijon let, da bi dosegel fotosfero (površino), ker naj bi bila njihova notranjost izjemno gosta.
Konvencionalne teorije o zvezdni evoluciji niso teme tega prispevka. Dovolj je reči, da zvezdnim diagramom, ki določajo starost glede na barvo in temperaturo, manjkajo pomembne točke. Če upoštevamo električne vplive, je mogoče pokazati, da so zunanji električni tokovi in ne interno ustvarjena fuzijska energija, ki poganja zvezde. To ni trivialna razlika: električno vodene zvezde so povsem nova paradigma.
V nekem času, milijarde let, preden se je rodila katerakoli sijoča zvezda, pravijo astronomi, se je začel kondenzirati puhasti oblak, ki je bil tisočkrat manj gost kot puh dima. Ne glede na to, ali so bili udarni valovi ali »sevalni tlak«, je potrebna energija za ta kolaps kinetična in mehansko inducirana. Dejstvo je, da je zmanjšanje toplotne aktivnosti prva teorija, ki kaže, da se začne formacija zvezd. Druga teorija zahteva, da je zvezda 20-krat masivnejša od Sonca, da bi obsevala oblak iz bližine za milijone let.
Električne zvezde, po drugi strani, niso potomstvo strnjenih oblakov, so posledica ločevanja nabojev. Pozitivni ioni in negativni elektroni se gibljejo v plazmi na načine, ki jih ne uravnava gravitacija, čeprav lahko gravitacija povzroči, da nekateri težki pozitivni ioni ustvarijo presežek naboja v enem volumnu prostora nad drugim. Ko se to zgodi, se razvije šibko električno polje. Električno polje, ne glede na to, kako slabo je, bo sprožilo električni tok, ki generira magnetno polje. Ta polja vplivajo na magnetna polja, ki jih ustvarjajo drugi tokovi.
V Električnem Univerzumu se gravitacija, gostota, kompresija in mehanski pojavi umaknejo učinkom plazme. Zvezde niso vroče, goste krogle vodika, ki se zdrobijo v helij in elektromagnetno sevanje z gravitacijskim pritiskom. Namesto tega so plazemski pojavi, pri čemer se na njihovih površinah odvija fuzija. Opredelitev “plazme” za Električni Univerzum ni “ioniziran plin”. Plazma je nastajajoča (višja ali statistična raven) urejenost kompleksnih električnih sil, kot so filamentacija, privlačnost na dolgih razdaljah in odbijanje na kratkih razdaljah, pletenje, značilne hitrosti, tvorba in propad plazmoidov itd.
Zvezde ne sledijo smeri, ki jo zahteva konvencionalno razumevanje. Niso krogle vročega plina, sestavljene so iz različnih elementov v plazemskem stanju. Ker so plazme ionizirane in električno nabite, se ne obnašajo kot plin pod pritiskom, zato gravitacija ne zadošča, ko gre za razlago rojstvo zvezde in smrti zvezde. Gravitacija ima svoje mesto, vendar je šibka sila v primerjavi z elektriko.
Avtor: Stephen Smith
Prevod: Angelo Mohorovič
Električni Univerzum 