“Temen Atraktor”. Fraktal Stephen Smith.
3.08.2018
Če Univerzum temelji na prevladujočih teorijah Einsteina in gravitacija upogiba čas in prostor okoli vseh predmetov, potem sta temna snov in temna energija zgolj iluziji. (vir)
“G. Gorbačov, podrite ta zid!”
ameriški predsednik, Ronald Reagan
Sodobni astronomi menijo, da se vse galaksije med seboj oddaljujejo, ker so prejele “inflacijsko energijo”, ki jo je dal Veliki Pok (ang. the Big Bang). Ocenjujejo, da je recesija približno 71 kilometrov na sekundo na vsakih 3,3 milijona svetlobnih let prostorske razdalje. Ta “dilatacija prostora-časa” se imenuje Hubblova konstanta.
Šteje se, da se presežek gibanja v velikem obsegu “prekriva” na Hubblovo konstanto, saj se zdi, da se Krajevna skupina galaksij, vključno z Rimsko cesto, giblje s hitrostjo približno 600 kilometrov na sekundo proti ozvezdju Kentaver. Običajne meritve rdečega premika kažejo tudi, da letijo proti središču jate galaksij v Devici s skoraj dva milijona kilometrov na uro.
Jata v Devici je oddaljena 50 milijonov svetlobnih let, in karkoli se vleče po galaksijah, je nevidno. Ne samo Krajevna skupina, ampak nadjata Devica, nadjata Vodna kača-Kentaver in druge galaktične nadjate kažejo nenavadno pospeševanje do strukture, znane kot Kentavrov zid (ang. the Centaurus Wall).
Težava pri opažanjih je, da zid nima dovolj masne gostote, da bi vplival na nadjato galaksij. Zato velja, da obstaja še ena sila, ki je več redov velikost močnejša od gravitacije, tista, ki je neznana. To nevidno silo imenujejo “temni tok”, izpeljanka iz teorije temne energije.
Osnovno nerazumevanje Einsteinove ukrivljenosti prostora/časa je zahtevalo ustvarjanje učinka temne energije, ker je uporaba teorije napačna. To idejo je leta 2006 prvič predlagala skupina italijanskih raziskovalcev, ki je analizirala rotacijske krivulje iz več galaksij in menila, da temna snov in temna energija nista potrebna z novim pristopom.
Z vidika teorije Električnega Univerzuma električni tokovi poganjajo galaksije in z njimi povezane zvezde. Z laboratorijskimi poskusi je zlahka dokazano, da lahko iz dveh Birkelandovih tokovnih filamentov ustvarijo strukture, ki spominjajo na spiralne galaksije. Birkelandovi tokovi imajo privlačno silo daljšega dosega od gravitacije – zmanjšuje se z recipročno oddaljenostjo od tokovne osi, kar bi lahko pomenilo nenavadno gibanje zvezd, ko se vrtijo okoli galaktičnega jedra.
Torej, gibanje električne energije skozi plazmo, ki kaže, da sproži učinke, ki jih lahko opazimo pri vesoljskih teleskopih. V središču raziskav bi morali biti električni tokovi v kozmosu in z njimi povezana magnetna polja, ne pa iskanje neodločljivih materialov in energij.
Avtor: Stephen Smith
Prevod: Angelo Mohorovič
Električni Univerzum 