“Bližnje dimenzije”. Fraktal Stephen Smith.
17.08.2018
Od kod smo prišli? (vir)
Na splošno obstajata dva konkurenčna pogledi na to, kako se Univerzum razvija. Najprej se je Univerzum rodil v Velikem Poku: vdor iz druge resničnosti, ki je dala zagon vsej materiji in energiji. Sestavine tega Univerzuma se širijo v petdimenzionalno geodetsko premico, medtem ko sila, imenovana »temna energija«, pospešuje širitev. Sčasoma se bo Univerzum postopoma razpršil in zbledel v pozabo.
Druga teorija se opira na nekaj, imenovano »Veliki krč«. V tem pogledu je Univerzum cikličen; v resnici je znana kot »konformna ciklična kozmologija«. Namesto da bi izviral iz kakšne druge ugnezdene dimenzije in se nato za vedno razširil, se Univerzum širi in nato spet skrči v monoblok, nato pa spet eksplodira navzven. To se zgodi za vedno.
Pred kratkim so slavni britanski fizik Sir Roger Penrose in njegova ekipa trdili, da podatki te antarktične raziskovalne postaje BICEP2 predstavljajo dokaz te ideje. Penrose pravi: »Kar trdimo, da vidimo, je končni ostanek po tem, ko je črna luknja v prejšnjem aeonu izhlapela.«
Zemljevid tako imenovanega kozmičnega mikrovalovnega ozadja (ang. Cosmic Microwave Background – CMB) BICEP2 razkriva, za kar raziskovalna skupina verjame, da so »… magnetna polja iz črnih lukenj v prejšnjem aeonu, ki so sprožila Hawkingovo sevanje.« Polarizacija načina B v CMB naj bi se zgodila približno 10^(–37) sekund po Velikem Poku z 10^16 gigaelektronvolti, kar je povzročilo, da se šibka sila, močna sila in elektromagnetizem zlijejo v eno. Prav »luknje« v načinu B lahko skrivajo ostanke prejšnjega obstoja.
Zagovorniki Električnega Univerzuma se običajno ne zavzemajo za vprašanje izvora. Kako se je Univerzum začel, če je beseda “začel” celo koristno v takšni razpravi, ni tema špekulacij. Kar obstaja, kaže, da je Univerzum električne narave, ločitev naboja pa je že “vgrajen”. To pomeni, da obstaja nekakšno vezje, ki povezuje vse fizične objekte v vesolju, ki omogoča napajanje in spreminjanje teh objektov. Kje se to vezje dviga in kam tone, ni znano in nikoli ne moremo vedeti.
Znanost se s teorijami, ki vključujejo ideje, kot je Veliki Pok, rdeči premik, »tkanina« prostora/časa, inflacija, CMB in gravitacijski valovi, pogosteje zateka k skrivnim postulatom, ki temeljijo na fantastičnih idejah. Spoštovani znanstveniki in matematiki, kot so Halton Arp, Stephen Crothers, Eric Lerner, Pierre-Marie Robitaille, Wal Thornhill, dr. Donald Scott in drugi, preveč številni, da bi lahko omenili številne prispevke, odkrivajo zmedo, ki se širi skozi znanostjo. Zgornje povezave ponujajo veliko informacij, ki se ukvarjajo z različnimi vprašanji.
Kot smo že omenili, prostor ni snov več kot čas. Prostora ne moremo ukriviti, upogniti ali razširiti in skrčiti. “Prostor” je opredeljen kot “neomejeno ali nezmotljivo veliko tridimenzionalno področje ali prostranost, v kateri se nahajajo vsi materialni objekti in se dogajajo vsi dogodki”. Prostor je brez snovi. Namesto tega je tam, kjer snov obstaja. Zato ne obstaja, razen kot metoda za določitev obstoja in položaja stvari. Sklepati, da sta prostor in čas “tkanina”, je smešno. Prostor in čas nista fizična, sta filozofska.
Na podlagi te predpostavke se prostor in čas ne moreta spremeniti. Ne morejo se roditi in ne morejo umreti. Ta ideja ne daje ničesar problemu Univerzuma in tega ni mišljeno. Preiskavo matematičnih pojmov preprosto odštejemo od preiskave. Dokler lažne sledi ne bodo označene in preslikane, poti naprej ne bomo našli.
Avtor: Stephen Smith
Prevod: Angelo Mohorovič
Električni Univerzum 